Odgovori na vaša vprašanja
V tej kategoriji boste našli moje odgovore na vprašanja, ki mi jih postavljate v rubriki ‘Odgovori na vaša vprašanja’.
Vsakomur gre kdaj kdo na živce, mar ne? Pa ste se kdaj ob tem iskreno vprašali, ZAKAJ? Velikokrat je tako, da nam nekdo, ob katerem nam naraste pritisk, prinaša neko sporočilo. Kaj je tisto, kar me tako moti? Kaj je tisto, česar ne vidim pri sebi, pa mi kaže ta oseba? Seveda je precej neprijetno, če nam gre na živce nekdo, s katerim preživimo veliko časa. Zato je dobro uporabiti kakšno tehniko oz. način, da zmanjšamo pritisk, ki ga začutimo ob tem človeku. Saj veste, nikdar ne moremo spreminjati drugih, spremenimo lahko samo sebe, svoj pogled na drugega. Tudi sama imam izkušnjo, ko so mi šle neskončno na živce ženske, ki so bile izrazito nemočne. Zdaj vem, zakaj. Poglejte video in se poiščite v njem…
Saj poznamo tisto, da se naših zaobljub držimo natanko dva, tri dni, potem pa nanje čudežno pozabimo… Seveda, v resnici se ljudje ne želimo spreminjati, ker to pomeni, da se moramo premakniti od tam, kjer smo in stopiti korak v neznano.
Opomniki so čudovit pripomoček, s katerim utrjujemo našo odločitev, naš namen. To so lahko lističi, ki jih nalepimo po vsem stanovanju, hiši, v pisarni… ali pa kar veliki napisi, da bodejo v oči. Zanimivo pa je, da po nekaj dneh tudi teh lističev, celo plakatov ne zaznamo več. Zato jih je dobro malo zamenjati in če to počnemo dovolj dolgo, se nova navada, ki jo želimo sprejeti, usidra v nas.
Kadar imamo izkušnjo bolezni, nas ta spremeni. Največkrat beremo pričevanja, da so mnogi pravzaprav hvaležni, da so zboleli in spremenili način razmišljanja, s tem pa so spremenili tudi svoje življenje. Hkrati pa lahko v nas strah pred boleznijo ostane. Zdravje postane namreč za nekoga, ki je preživel bolezen, zelo pomembna vrednota. Kar nam je pomembno, za tisto stvar nas je strah, da je ne bi izgubili.
To je popolnoma normalno razmišljanje, vendar pa ravno s povečevanjem pomembnosti zdravju, tvegamo, da mu damo preveliko težo, to pa ga potisne iz ravnotežja. Če je namreč pomembnost pomešana s strahom in občutkom ne-imetja, vodi v nasprotni pol, v bolezen. Kako vzdrževati to ravnovesje, pa v video prispevku.
Vsak od nas ima v sebi svojega notranjega otroka. Vendar pa ne znamo priti v stik z njim, pravzaprav sploh ne vemo, da obstaja. Le včasih, ko počnemo stvari, ki jih nikdar nismo želeli početi, ko nas nekaj v nas boli in nam nek neviden in komaj slišen glasek sporoča, da ne delamo tistega, zaradi česar smo na tem svetu, ga za hip začutimo. Zaradi vzgoje in prepričanj, pa ta glasek hitro utišamo in se delamo, kot da je vse dobro. Pa ni dobro.
Z leti postaja glas v nas vse močnejši in če ga še vedno ne želimo slišati, nam govori preko bolezni in dogodkov, ki niso prijetni. Zato negujmo otroka v sebi, pogovarjajmo se z njim in ga upoštevajmo. Na tak način bo naše življenje mnogo bolj polno in čutili bomo zadovoljstvo.
