Opis
Zakaj priročnik?
Zato, ker si boste vzele zanj čas. Prijelo vas bo, da ga izpolnjujete, se poglabljate in odgovarjate na vprašanja, tudi če ste najprej mislile, da ga boste samo na hitro preletele
Kaj boste našle v njem?
Vaje, pričevanja žensk, ki so izboljšale svojo samopodobo in motivacijo, da to storite tudi ve!
Kaj boste pridobile?
Natanko tisto, kar si želite-boljšo samopodobo, več zadovoljstva s seboj, z odnosi, na delovnem mestu, več veselja v življenju, več zaupanja v svoje sposobnosti, več samozavesti
Moja izkušnja
Z odkrivanjem lastne vrednosti in spraševanjem o tem, kakšna je moja samopodoba, sem se srečala šele v zrelih letih. Ko so se mi sanje o tem, kakšno naj bi bilo moje življenje, začele podirati. In ko sem ugotovila, da me stvari, ljudje in dogodki, ki so zunaj mene, ne osrečujejo. Da se ne počutim dobro, da je v meni neko hrepenenje po … Nisem niti vedela, po čem hrepenim, česa si želim, le počasi se je podiralo vse, kar sem gradila leta in leta v prepričanju, da je to tisto pravo, da delam najboljše, da se trudim in žrtvujem in da je edino tako prav. Oh, kako sem se uštela …
Po nekaj življenjskih padcih in preizkušnjah, ko sem mislila, da je moja vrednost nična, da je moje bivanje pravzaprav božja napaka, pa sem znova začutila življenje v sebi. Kot nek glas, ki mi je dopovedoval, da imam v sebi popolnoma vse, kar potrebujem, da grem naprej. Začela sem se spoznavati, odkrivati svoje čustvene globine, do katerih ni prišel še nihče. Nikomur se nikdar nisem upala razkriti, saj sem čutila, kako zelo sem ranljiva. Raje sem se navzven obdala z neprebojnimi ščiti in skušala na to globino, v kateri je moja majhna deklica sama jokala, pozabiti. Tu in tam sem jo sicer začutila, kako želi k meni v naročje, pa sem jo raje potisnila nazaj v temo. Bala sem se je, ker sem vedela, da mi prinaša sporočila, o katerih ne želim ničesar vedeti.
Potem je prišel čas soočenja. Padala in padala sem v neraziskane globine, v katerih sem bila vedno tako zelo sama. Bala sem se jih, s strahom sem pričakovala, kaj vse bom tam našla. Bilo je veliko žalosti, veliko, veliko žalosti. Za vsa leta nazaj, ko me ni bilo, ko je moja mala deklica v meni objokana samevala. Ko pa sem enkrat pogledala vase, ni bilo poti nazaj. Poleg vse žalosti je bilo namreč tam toliko lepega, da sem vsak dan s hvaležnostjo objemala punčko v sebi. Ko me je znova vleklo na površino, v stare vzorce, sem brala, delala vaje, razmišljala, se pogovarjala s seboj, s prijateljicami, ki so mi stale ob strani, hodila na terapijo … Nekaj sem zagotovo vedela – nikoli več ne grem nazaj. Raje se podajam v še neraziskano in neznano in odkrivam sebe, svoje želje, svoje potenciale, svoja speča čustva in misli.
Danes sem tu. Še veliko poti je pred menoj, še padam, a se vedno znova poberem. Rada živim. Rada se smejem. Zaljubljena sem v življenje, počasi začenjam živeti svoje sanje. To upanje in to radost, ki jo čutim v sebi, želim podariti vam, drage ženske. Predvsem tistim, ki niti ne slutite svoje moči, želim sporočiti, da je vsa moč v vas. Vse znanje. Vse, kar potrebujete, da ste to, kar ste ali kar si želite biti. Ker le takrat, ko smo to, kar smo, smo najboljše.
Zbrala sem vaje, misli, ki so mi pomagale na moji poti. Vsaka ima svojo pot, vsaka od nas je namreč nekaj posebnega, in kar je dobro zame, ni nujno, da bo vedno dobro tudi za druge. Pa vendar – nekaj načel, ki jih opisujem, in nekaj vaj je tako univerzalnih, da so lahko namenjene vsem. Z zaupanjem in vero, da vam lahko uspe, vam bo uspelo. Tako, kot je meni.
In še nekaj, priročnik sem pisala za ženske. Če pa boste kdaj zalotile svojega partnerja, sina ali prijatelja, kako brska po njej, mu dovolite. Tudi mnogi moški imajo nizko samopodobo, vendar to izražajo na drugačne načine kot me. V svojem bistvu pa smo si podobni bolj, kot bi si mislili.
Vesela bom vašega komentarja!